Ko sem odhajala na večerjo, sem skoraj pozabila na eyeliner, ki ga vedno uporabim za takšne priložnosti. Še dobro, da ni bila ura že toliko, da se mi mudi in sem imela še dobrih deset minut, da se do konca uredim. Nekako sem ugotovila, da še hitim, ko nanašam eyeliner, na oči, nikoli ne uspe nič dobrega. Nazadnje sem si morala vsa ličila odstraniti, da sem se lahko ponovno namazala, ker se naredila tako nezgodo okoli oči. Videti sem bila kakšnih petletna punčka, ki je prvič prijela ličila v roke. In seveda za zaključek zamudila na večerjo s fantom pol ure. Ni bil ravno srečen kljub temu, da sem bila videti fenomenalno po popravku.
Danes se tega ne bi šla. Če ne bi imela teh deset minut, da lahko to naredim v miru, bi si naredila nekaj s senčili, pa tudi če ne bi bila videti najbolje. Bolje to kakor pa jezen fant. Vsaj upam, da ne bi potem poslušala o tem, da mi eyeliner, bolje pristaja kakor pa samo senčilo. Te odločitve so včasih res težke. Ampak danes je kazalo na to, da bo vse dobro in bom prišla točno na večerjo, popolnoma urejena.
Uspešno sem nanesla eyeliner in se odpravila od doma. Na večerjo sem prišla celo nekaj minut prezgodaj. Tokrat mi je fant vrnil tako, da je on zamudil deset minut. Kar niti nisem bila jezna, ker vem, da je imel eno zamudo v dobrem. Pa še cel večer je bil on na tapeti z mojim zbadanjem o zamujanju. Nazadnje je bila namreč zgodba obratna in vsekakor mi ni bila všeč. Ampak kaj naj bi drugega naredila, ko sem bila res videti grozno in res sem imela kaotičen dan. Ko sem prijela eyeliner, v roke se mi je roka tresla, ker sem bila živčna in nastalo je, kar je nastalo.
