Bližal se je rojstni dan mojega moža. Seveda še nisem vedela, kaj naj mu kupim, ampak to ni bila moja največja skrb. Največja skrb je bila ta, kaj bom kuhala. Rojstne dneve vedno praznujemo doma, ker nam je tako najlepše. Letos res nisem imela idej in tako sem vprašala mojega dragega, kaj si želi jesti za rojstni dan. Pričakovala sem vse, samo to ne, da si želi rojstni dan z predihom Italije. Najprej sem ga samo gledala in potem rekla, če si bom sam izbral jedi, ker jaz res ne vem, kaj bi kuhala.
Predlagala sem pico in testenine. To je vse, kar me je spomnilo na Italijo. Seveda pa je on bolj poznal kulinariko Italije in rekel, da bi imel za rojstni dan lazanjo in bruskete. Lazanjo sem znala delati, za bruskete pa še nisem slišala. Moral mi je razložiti, kaj točno to pomeni. Prepričana sem bila, da je to bolj zahtevna jed, ko pa mi je razložil, sem videla, da je prav enostavna.
Tako sem predlagala, da bi lahko za njegov rojstni dan imeli takšen menu:
- na začetku bruskete z pašutom,
- glavna jed – lazanja in solata,
- sladica tiramisu.
Tudi njemu se je zdelo vse skupaj super. Imela pa sem eno težavo, kako naj naredim tiramisu. Kajti tega nisem delala nikoli. Najprej sem morala pogledati recept in kar hitro videla, da ni tako težko, le čas si moraš vzeti.
Njegov rojstni dan je bil prav zanimiv, vsi smo se imeli prav lepo. Vsi pa so bili tudi veseli, da je imel italijanski rojstni dan. Nekaj novega za nas, ker prihajamo iz štajerskih koncev. Kosilo je uspelo. Lahko vam povem, da je bil najbojši tiramisu. Še ga bom pekla, ker je res dobra sladica. Takšne še nisem jedla in prepričana sem, da bo še večkrat v nedeljo na mizi.…