Lovstvo je že od nekdaj tesno povezano z naravo, opazovanjem in potrpežljivostjo. Z razvojem tehnologije je prav termovizija postala ena najnaprednejših pomočnic sodobnega lovca; mnogi si nočnih opazovanj in sledenja divjadi brez nje danes skoraj ne predstavljajo.
Saj namreč ravno termovizija za lovce pri nočnem opazovanju zaznava toplotno sevanje, ki ga oddajajo živa bitja in tudi predmeti, ter ga pretvori v jasno vidno sliko – ne glede na to, ali je zunaj popolna tema ali megla. Namreč ta oblika, kot je termovizija, ni odvisna od nobene svetlobe, zato je zanesljiva in omogoča spremljanje dogajanja ponoči.
Termovizijska tehnologija ima vojaške korenine: prve naprave so v drugi svetovni vojni delovale z omejenim dosegom in velikim zamikom, v 60. in 70. letih pa se je razvoj pospešil, saj so si vojske želele videti tudi ponoči. V civilno rabo je termovizija prišla šele konec 20. stoletja; sprva so bile naprave velike in drage, z napredkom mikroprocesorjev in senzorjev pa so postale kompaktne in cenovno dostopnejše za lovce, naravovarstvenike in reševalce.
Danes je termovizija na voljo v ročnih napravah in daljnogledih, možni so tudi dodatki, ki jih pritrdimo na klasično optiko. Za lovce je pomembna predvsem zaradi zanesljivega nočnega opazovanja ne glede na svetlobne ali vremenske razmere. Odlična je pri sledenju poškodovane živali po strelu, za natančnejšo oceno gibanja divjadi ter za večjo varnost in preglednost pri nočnih čakanjih.
V nekaterih evropskih državah je uporaba, kot je termovizija, pri streljanju prepovedana; dovoljena je zgolj za opazovanje, varovanje nasadov in sledenje. Lovska etika poudarja, da ta tehnologija ne sme nadomestiti spoštovanja do narave, znanja o živalih in lovskega občutka.…